»Dvignila sem se in si obrisala obraz z ruto. Zunaj je množični grob pil svojo dozo solz; želela sem si, da bi tudi jaz umrla.«

»To trenje med družinama se mi je zdela zanimiva začimba za njun odnos, hkrati pa služi orisu nekega stanja v slovenski družbi, ko otroci iz bolj katoliškega, posledično bolj desničarskega okolja, težko prihajajo v stik z otroki, ki so bili vzgojeni v bolj liberalnem, levičarskem duhu. Želela sem si upodobiti ta presek.«

»Tako dolgo je trajalo, ker sem morala prisluhniti celemu zboru različnih glasov«

»Impresivno je, kako nas pisateljica v tej 1000 strani dolgi knjigi spusti v misli več oseb, da nam poda portret glavnega junaka, ki je opisan zgolj z zunanje perspektive.«

»Mož je razburjen, ker sem bila na kavi z njim.«

»Večer – zadel sem na loteriji, živ sem. Jutro – še sem živ, spet sem dobil na loteriji.«

»Z njim nisem imela nobenih povezav, ne osebnih ne profesionalnih, komaj sem ga poznala.«

»Zelo sem vesela, da se mi je zgodilo tole: gledališko predstavo, narejeno po romanu Unterstadt, si je ogledala vnukinja maršala Tita.«

»Potem pa sem na pokopališču v Oskoruši na vsakem drugem nagrobniku bral svoj priimek. In sem k vsemu, kar je imelo opraviti z vprašanjem o tem, čigav sem, pripisal še več stvari, nepoznane sorodnike in poznane kraje.«